Archive for November, 2007

Kdor je na preži, preží.

Monday, November 19th, 2007

Falka preží, prvič.

Čakamo: medveda

Dočakamo: muhe

Okoliščine: čakali smo 3 ure, pri tem se nismo premikali, niti ne klepetali (eden je spal), smrdelo je. V opazovalnici na tone živčnih muh, luna dovolj svetla, da se je lepo videl kup koruze, ki je čakal medveda. Zavoljo opazovanja tega nadvse zanimivega kupa, ki ga vsak dan ZAGOTOVO obišče medved, sem zamudila zanimivo predavanje o predelovanju fotk v Fotošopu. Hujših posledic ne čutim.
.

Falka preží, drugič.

Čakava: srnjad

Dočakava: am..dve nedoločljivi (mogoče bo to kdo označil za laž, ampak jaz sem bila tam in lahko edina rečem, da sta bili točno takšni in nič drugačni) ptici, ena od njiju je bila pri miru v zraku in se nasplošno sumljivo obnašala. Druga pa se ni kaj dosti obnašala.

Okoliščine: Vstala sem ob 4h, ob 5h sem bila na opazovalnici. Bila je zaprta, bog me ima rad. (Oziroma, verjetno so bili prijazni do mene v želji, da se jim še kdaj pridružim in je bog to prijaznost le omogočal.) ((Če je seveda niso omogočali lovci.)) (((Kar ubistvu so, torej bog nima kaj dosti zraven.))). V glavnem, nekje na sredini vseeno nisem več čutila prstov, ampak glede na to, da so bili nekateri zunaj na klopci, bom kar tiho. Hiško z drevesa nama je skoraj sklatil vihar. Ampak je ni. Bravo, lovci. In hvala za Hotel.
.

Falka preží, tretjič.

Čakava: srnjad

Dočakava: šojo, srnjaka in komarja

Okoliščine: Mraz, a manj kot zjutraj, pada sneg. Tokrat nisem nepripravljena, za ogrevanje zvrnemo par borovničk, sabo imam dodaten pulover in dvojne nogavice. Čakava na karkoli živega razen rastlin, veter lomi drevje in oponaša lomastenje medveda (da je šlo zgolj za oponašanje, je le domneva, vendar je le-ta med bolj verjetnimi domnevami). Pride šoja, malo poskače in gre. Zelo zanimivo. Nagibava se k obupu, začneva glasno klepetati, kar očitno – vsem dosedanjim znanjem navkljub – privabi srnjaka. Opažen je bil kot kup listja, ki se giblje drugače kot drugi kupi listja in nasploh ignorira veter. No, zato pa imamo daljnogled. Pridno zapisujeva gibe, v 15min postane pretemno, da bi njegovo obnašanje še lahko natančno opazoval človek brez najtvižna, kar jaz seveda sem. Videlo se ga je le še takrat, ko se je sklonil. Ker je imel temno liso na hrbtu. Kdaj je šel, ne vem. Če ga je prepodil medved, tudi ne. Če sem jaz prepodila medveda (ko sem se bližala tlom se mi je namreč to zazdela dobra ideja) pa tudi ni popolnoma jasno. Komar je bil na polici v hiški. Hiška pa še boljšejši hotel, kot prej, totalno zaprta, nova in dišeča. In pojslo je imela. Ampak ok, to so imele vse tri. Nekateri so bili, žal mi je za njih, spet zunaj.

Terenski dan se je končal ob kuhanem vinčku in lovskih prigodah.

Čez 14 dni grem spet, sabo pa bom, raje kot fotoaparat (v primeru prostorske omejenosti mojega rugzaka), vzela deko.

:@@@

Tuesday, November 13th, 2007

Ose najbolse MENI in nikomur drugemu. Razen Andreasu, ampak to jutr.