Terenske vaje, Rab

Zemljevid je bil točen. Makedam je pomenil makedam (asfalt gre desno, ti pojdi levo), pot skozi grm pa tudi natanko to. Le da se, če že imam željo prehajati skozi grm, ponavadi odpravim peš. No, na cilj smo prispeli, mi celi, avto pa malo manj.

Kamp (študijskorazvojno središče al neki tacga, d.o.o.) je pravljičen. V skorajda nedotaknjenem gozdu ležijo šotori iz prve svetovne vojne (ne prepuščajo vode, le živali). Tudi jogiji imajo podobno letnico. Meblo, made in Yugoslavia. Med drevesi so postavljeni cvetlični lončki (usluga ubogim študentom, da jim meritev ni bilo potrebno opravljati izven kampa – razen če so bili tako trapasti (jaz), da so izbrali slanišča). Simpatično. So tudi wc-ji in tuši (topla voda odvisna od sonca), ogromna kuhinja in laboratorij (hiška, kjer sem prebila večino tedna).

Kljub pomirjujočem kampu se je 40 ljudi vseeno poznalo. Spanja ni bilo veliko. Jutranje šlapkanje mimo šotora pa je bila budnica (dvakrat tudi razbijanje po loncih in enkrat boleče ledvice). Čeprav je bil večinoma žur, sem si oddahnila, ko je čreda v petek odpotovala. Očitno sem prestara za takšne akcije.

Vikend pred in vikend po sta bila pravi počitek. Smeha ogromno, plavanje in dobra hrana. Vreme proti koncu rahlo kilavo, ampak ne dovolj, da bi kvarilo razpoloženje. Družba 1a.

Zdaj počasi ugotavljam, da sem nazaj in da me morajo začeti skrbeti vsakodnevne reči. Zdi se mi, da bom to dokončno ugotovila ravno preden grem na naslednje terenske vaje.

7 Responses to “Terenske vaje, Rab”

  1. trik says:

    ase kej naucila, je pomembn!

  2. Morska says:

    A ste ob tabornem ognju peli Jugoslavijooooooooo? :)

  3. Nina says:

    vsakodnevne reči so precenjene :D

  4. fett says:

    dokler se lahko izogibaš, se izogibaj

  5. falda says:

    naučila ogromno, predvsem kako je mir pomembna reč, sem spoznala na novo. jugoslavijo pa nismo

    vsakdanje. izogibam. neuspešno.

  6. domn says:

    js bi tud morje, tud če je treba pet partizanske :P

Leave a Reply