Archive for the ‘Napredovanja’ Category

Moj nenovi đobek

Wednesday, December 3rd, 2008

Danes so mi rekli, naj grem pometat ceste. Zadnjič sem bila fukjena prasica. Tudi tupasta sem včasih, nesposobna in gluha. In zajebavam se tudi iz strank, skrivam Jelinčičevo domačo številko in počnem podobne vragolije. Z mano se ne da nič zmenit, ker imam neumne predloge. Ne vem očitno logičnih reči in ne zavedam se, da če je crknil telefonski aparat znamke Acer, je treba klicat Telekom in mu težit, ne pa servisa za Acer. Lažem se tudi. Pa nočem povedat kaj imam obuto (čeprov imam nove škornje hihi). Svinja sem, v glavnem. Zato si tudi zaslužim, da me pride osebno pretepst gospa iz Fokovcev in da me bo spoštljiv gospod nataknil na kol.

Je pa res, da sem tudi prijazna in iznajdljiva. Potrudim se in imam smiselne predloge. Včasih komu rešim življenje. Imam potrpljenje in desetkrat ponovim, če je stranka naglušna. Za prijaznost si zalužim zastonj malico v gostilni, povabila na dejte in masažo, od prijaznih sosedov pa piškote in kavo.

Da se mi trud zares splača, sem se prepričala včeraj, ko me je poklical Jan Plestenjak osebno in z žametnim glasom poklepetal z mano.

Lahko, da bo bolje, ni pa nujno.

Wednesday, June 11th, 2008

Tako dolgo sem razmišljala o zamenjavi inštruktorja, da se je vmes že on sam odločil zapustiti mene. Res pa je, da mi bo morda kot mestni redar le kdaj lahko koristil.

In jaaa, lestrik, nimam še izpita! ;D

Terenske vaje, Rab

Monday, June 9th, 2008

Zemljevid je bil točen. Makedam je pomenil makedam (asfalt gre desno, ti pojdi levo), pot skozi grm pa tudi natanko to. Le da se, če že imam željo prehajati skozi grm, ponavadi odpravim peš. No, na cilj smo prispeli, mi celi, avto pa malo manj.

Kamp (študijskorazvojno središče al neki tacga, d.o.o.) je pravljičen. V skorajda nedotaknjenem gozdu ležijo šotori iz prve svetovne vojne (ne prepuščajo vode, le živali). Tudi jogiji imajo podobno letnico. Meblo, made in Yugoslavia. Med drevesi so postavljeni cvetlični lončki (usluga ubogim študentom, da jim meritev ni bilo potrebno opravljati izven kampa – razen če so bili tako trapasti (jaz), da so izbrali slanišča). Simpatično. So tudi wc-ji in tuši (topla voda odvisna od sonca), ogromna kuhinja in laboratorij (hiška, kjer sem prebila večino tedna).

Kljub pomirjujočem kampu se je 40 ljudi vseeno poznalo. Spanja ni bilo veliko. Jutranje šlapkanje mimo šotora pa je bila budnica (dvakrat tudi razbijanje po loncih in enkrat boleče ledvice). Čeprav je bil večinoma žur, sem si oddahnila, ko je čreda v petek odpotovala. Očitno sem prestara za takšne akcije.

Vikend pred in vikend po sta bila pravi počitek. Smeha ogromno, plavanje in dobra hrana. Vreme proti koncu rahlo kilavo, ampak ne dovolj, da bi kvarilo razpoloženje. Družba 1a.

Zdaj počasi ugotavljam, da sem nazaj in da me morajo začeti skrbeti vsakodnevne reči. Zdi se mi, da bom to dokončno ugotovila ravno preden grem na naslednje terenske vaje.

Težki so …

Thursday, April 10th, 2008

… prvi trenutki. Tresejo se mi roke, noge me ne ubogajo. Na poti me spremlja smeh (kaj mi pomaga pol zdravja? Da ga koristim, moram še nekej časa ostati med živimi.) in zafrkavanje, namesto vzpodbudnih besed. Veliko jih je pred mano, še več pa zadaj.

Inštruktor se dolgočasi, zato mi pritiska na plin. Divjava. Jaz bremzam, on zeha. Čudno, da me ni peljal kar na avtocesto. Vozim čez vse možne grbine in luknje (zanalašč, nikakor ne ponesreči, ker mi je FUL jasno kolk je avto širok), zato da ga mal prerukam za vsako pikro, ki jo izusti. Pa da mu ne bo dolgčas. Da ne bova šla več 90.
Prva stvar, ki sem jo zvedela o njem, je bila, da uživa na robu smrti. Zato se mi je zdel dobra izbira.

No, led je prebit, ENA urca na cesti odpeljana. Ene pol leta se zadržujte čimveč doma, če vam je življenje ljubo. Meni očitno ni.

Kdor je na preži, preží.

Monday, November 19th, 2007

Falka preží, prvič.

Čakamo: medveda

Dočakamo: muhe

Okoliščine: čakali smo 3 ure, pri tem se nismo premikali, niti ne klepetali (eden je spal), smrdelo je. V opazovalnici na tone živčnih muh, luna dovolj svetla, da se je lepo videl kup koruze, ki je čakal medveda. Zavoljo opazovanja tega nadvse zanimivega kupa, ki ga vsak dan ZAGOTOVO obišče medved, sem zamudila zanimivo predavanje o predelovanju fotk v Fotošopu. Hujših posledic ne čutim.
.

Falka preží, drugič.

Čakava: srnjad

Dočakava: am..dve nedoločljivi (mogoče bo to kdo označil za laž, ampak jaz sem bila tam in lahko edina rečem, da sta bili točno takšni in nič drugačni) ptici, ena od njiju je bila pri miru v zraku in se nasplošno sumljivo obnašala. Druga pa se ni kaj dosti obnašala.

Okoliščine: Vstala sem ob 4h, ob 5h sem bila na opazovalnici. Bila je zaprta, bog me ima rad. (Oziroma, verjetno so bili prijazni do mene v želji, da se jim še kdaj pridružim in je bog to prijaznost le omogočal.) ((Če je seveda niso omogočali lovci.)) (((Kar ubistvu so, torej bog nima kaj dosti zraven.))). V glavnem, nekje na sredini vseeno nisem več čutila prstov, ampak glede na to, da so bili nekateri zunaj na klopci, bom kar tiho. Hiško z drevesa nama je skoraj sklatil vihar. Ampak je ni. Bravo, lovci. In hvala za Hotel.
.

Falka preží, tretjič.

Čakava: srnjad

Dočakava: šojo, srnjaka in komarja

Okoliščine: Mraz, a manj kot zjutraj, pada sneg. Tokrat nisem nepripravljena, za ogrevanje zvrnemo par borovničk, sabo imam dodaten pulover in dvojne nogavice. Čakava na karkoli živega razen rastlin, veter lomi drevje in oponaša lomastenje medveda (da je šlo zgolj za oponašanje, je le domneva, vendar je le-ta med bolj verjetnimi domnevami). Pride šoja, malo poskače in gre. Zelo zanimivo. Nagibava se k obupu, začneva glasno klepetati, kar očitno – vsem dosedanjim znanjem navkljub – privabi srnjaka. Opažen je bil kot kup listja, ki se giblje drugače kot drugi kupi listja in nasploh ignorira veter. No, zato pa imamo daljnogled. Pridno zapisujeva gibe, v 15min postane pretemno, da bi njegovo obnašanje še lahko natančno opazoval človek brez najtvižna, kar jaz seveda sem. Videlo se ga je le še takrat, ko se je sklonil. Ker je imel temno liso na hrbtu. Kdaj je šel, ne vem. Če ga je prepodil medved, tudi ne. Če sem jaz prepodila medveda (ko sem se bližala tlom se mi je namreč to zazdela dobra ideja) pa tudi ni popolnoma jasno. Komar je bil na polici v hiški. Hiška pa še boljšejši hotel, kot prej, totalno zaprta, nova in dišeča. In pojslo je imela. Ampak ok, to so imele vse tri. Nekateri so bili, žal mi je za njih, spet zunaj.

Terenski dan se je končal ob kuhanem vinčku in lovskih prigodah.

Čez 14 dni grem spet, sabo pa bom, raje kot fotoaparat (v primeru prostorske omejenosti mojega rugzaka), vzela deko.

Štefan

Monday, October 22nd, 2007

napreduje. pocasi, umirjeno. Par slikc (izbor le-teh je malce ponesrecen, za kar verjetno lahko krivimo prepoln zelodec in pozno uro) sva objavila pri lokpiku, kmalu sledi trailer. Get redi!

Žalosna.

Saturday, October 20th, 2007

Ja. Sem sla pogledat tamaladva. Ane kai kok je blo ganljivo? Lusna sta. Zaenkrat se.

Ja poglej jo no, mojo nenadomestljivost!

Monday, October 15th, 2007

V moji bivši službi še vedno iščejo zamenjavo zame. Od vsaj 50 prijavljenih kandidatk so v ožji izbor prišle 3. Prva od njih pa je bila zavrnjena, ker je PRESUHA in ZATO SUMLJIVA. Za drugo se je izkazalo, da je PREDEBELA in NEKAM KMEČKA. Tretja ima še največ šans, pogoj, ki ji je postavljen, pa je, da naj si vzame ven vse UHANE.

Za tiste, ki ne veste, kaj je bila moja služba… Gre za varovanje lastnine, ki ima za moje delodajalce izključno estetski pomen. Nekateri bi tej lastnini rekli OTROCI, tisti tanajbolj čudni pa bi jo celo imeli RADI.

Žalostno je, ko vidiš, da nekaterim niti Ašič ne bi mogel pomagat.

Gdo gre…

Thursday, September 13th, 2007

…danes na Jan Plestenjak?

No, pa ste dočakal.

Thursday, October 5th, 2006

Danes je dan za nov poust. Imam namreč šokantno fantastično novico:

Film, na katerega ste čakali (eni niste vedel, da čakate nanga, ampak vam jest to zdej povem, ker to je tist kar vam je manjkal do popolnosti) BO in to HMALU.

Podrobnosti pa raj preberte pri lokpiku.

Nažalost pa še tole.. dans smo uspaval Čuko. :(